Tevž Kresnik 

Vsak od nas, pa naj bo še tako skromen, ima vizijo. Čeprav je mogoče to le misel na skodelico čaja, je to vizija. Nimajo vsi ljudje velikih želja, imajo pa vizijo o tem, kaj bi radi počeli, kaj bi radi bili.

 

 

Že od nekdaj sem jadral kot ptica med oblaki.

 

Kot otrok sem točno vedel, kaj si želim postati. Takrat mi je to bila le igra. Igral sem se, da sem slaven umetnik, katerega umetnine občudujejo ljudje po vsem svetu. Danes zame to ni samo igra, ker me je življenje naučilo, da se moram boriti za svoje dosežke.

 

Rodil sem se na zelo poseben dan, 25. oktobra 1987, 106 let pozneje od slavnega umetnika Pabla Picassa.

 

Že kot otrok sem si želel biti takšen kot on, pa čeprav takrat še nisem vedel, da si deliva rojstni dan. Najbrž nikoli ne bom vedel, kaj to znamenje pomeni. Vem pa, da mi je v čast si deliti rojstni dan s tako veliko osebnostjo. Ta dan je bil zame prav poseben dan. Dan, ko se je začela igra mojega življenja. Ampak ta dan ni bil nič kaj bolj poseben od današnjega, kajti vsak dan je prav poseben dan. Z vsakim sončnim vzhodom se rodi nov dan in zakaj ne bi tudi mi začeli vsak dan kot nov dan. V otroštvu se sicer še nisem zavedal te življenjske filozofije. Takrat sem živel brezskrbno življenje v čudoviti družini. Veliko sem ustvarjal, predvsem s svojim očetom. Bil sem priden otrok in staršem nisem povzročal preglavic. Vendar starejši kot sem bil, več skrbi sem imel. Na primer to, da dolgo nisem znal izgovoriti črke »r« in so me vrstniki zbadali zaradi tega. Ampak tako kot danes, sem tudi takrat verjel, da za vsak problem obstaja rešitev. Resnično sem si želel odpraviti to pomanjkljivost in s trdno voljo ter veliko truda sem se tudi jaz naučil izgovoriti črko »r«.

 

 

 

Moje otroštvo je potekalo brez večjih pretresov, vse dokler se nisem vpisal v umetniško gimnazijo v Velenje. Zaradi oddaljenosti od doma, sem bival v tamkajšnjem dijaškem domu, kjer pa je bilo isto kot da bi živel popolnoma brez nadzora. V šoli sem zaradi nadarjenosti in hvale hitro dobil krila in odletel svojo pot. Zapadel sem v slabo družbo in začela se je zabava mojega življenja, ki je trajala vse do mojega drugega rojstva. Proti koncu tretjega letnika sem imel hudo prometno nesrečo, v kateri sem imel neverjetno srečo, da sem preživel. Rabil sem dobro leto, da sem si psihično opomogel in razumel, kaj sem mi je v resnici zgodilo. V zadnjem letu mojega življenja v Velenju sem spoznal, danes meni zelo dobrega prijatelja, ki mi je tudi pomagal, da sem začel drugače gledati na svet. Nekega dne mi je prinesel dokumentarec »The secret« in mi rekel, da ga moram pogledat. Ko sem ga prvič gledal, nisem mogel verjeti, da je lahko življenje tako enostavno in zaradi tega sem ga gledal takoj še enkrat. To je bil trenutek, ko sem spoznal, da sem se v prometni nesreči ponovno rodil in da mi je življenje dalo še eno možnost, da postanem to, o čemer sem prej le sanjal.

 

 

  Moj prvi izdelek iz marmorja                                                       Portret s sestro Nino

 

Od tu naprej se začne moja zgodba o uspehu. Zelo uspešno sem opravil z maturo in se vpisal na Medijske komunikacije v Maribor. Čeprav so mi govorili, da bi se moral vpisati na akademijo, se nisem pustil zmesti in sem sledil svojim ciljem, ki so bili preobširni, da bi se usmeril tako specifično v eno smer. Danes kljub študiju že aktivno sodelujem pri ustvarjanju in razvijanju podjetja Atelje Kresnik, pod okriljem katerega sem se že lotil velikih projektov in jih tudi uspešno zaključil. Pri srcu mi je predvsem kiparstvo, ampak se lotim resnično vsega. Od restavriranja slik in pohištva, slikanja portretov, načrtovanja raznih objektov, prevzel pa sem tudi internetno distribucijo in marketing. Moram pa reči, da mi je do sedaj uspelo uspešno izpeljati še vsak projekt, ki sem se ga lotil.

 

Sem človek, ki ima cilj, ustvarja, sanja, preizkuša moč domišljije, misli, odkriva, prodira v skrivnosti, odpira vrata v neznano in to so stvari, ki iz dneva v dan oblikujejo mojo osebnost. Že od nekdaj sem bil pustolovski otrok in odpiranje vrat v neznano mi je bil vedno izziv. Vsak dan se učim razmišljati na nove načine in sem odprt za nove možnosti. To kar sem, sem le ta trenutek in sem vedno boljši, ker sledim svojim sanjam. Imam jasno zastavljene cilje, ki jih po potrebi tudi spreminjam, ampak moj glavni cilj ostaja še vedno isti. Sem dober, uspešen in spoštovanja vreden človek.